Veganska potica iz pirne moke s suhimi slivami in mandlji

Danes, 1. december, zunaj pa dež, ki zagotovo kaže na to, da smo še v 2014. letu. Kako se razvedriti, hkrati pa povaditi peko pred prazniki... December bo sila naporen mesec, tako v službi, doma kot priprava na praznike, rojstni dan sina, pa vse novoletne delavnice. Kar težka bo logistično, kako bova z možem to speljala. Pa bova, sem prepričana.

Potička, katera polepša praznike tudi tistim malo bolj zahtevnim ritkam, beri: meni, je nastala kot alternativa poticam, ki smo jih vajeni za praznike. Ker se sama izogibam pšenici, laktozi, orehom in še čemu, sem našla odlično rešitev, v kateri za praznike ne ostanem brez tega obveznega priboljška. Hkrati pa se tudi ostali družinski člani sladkajo na malo bolj zdrav način :)

Kar nekaj receptov je na spletu, ki vsebujejo rastlinske smetane, mleka,... Jaz pa sem jo hotela sem speči iz sestavin, ki jih imam vedno doma, pa tudi drugi jih imate. Ko se mi preprosto zalušta potice, tako kot danes, je rezultat hitro tu. Trgovci, ki si v mesecu decembru manejo roke, z menoj za namen praznikov pač ne bodo služili nič kaj bolj kot druge mesece. ;)

Poskusili so jo tudi že drugi, od sodelavcev, pa do moje kritične mame, in vsi so bili pozitivno presenečeni, sploh, potem, ko sem jim povedala, da v njej ni jajc, preobilja smetane in sladkorja, kot ga je v poticah naših babic.

Gre pa takole.....
Sestavine v besedi...
za testo:
- 500g pirine moke,
- prašek iz vinskega kamna,

Sestavine v sliki.....

- pol žličke soli,
- limonina lupinica,
- 70 g kokosove maščobe,
-100g agavinega sirupa,
- 3-4 dl vode, v kateri so se namakale suhe slive.
za nadev:
- 500g namočenih in kasneje zmletih suhih sliv (vsaj 4 ure v 5 dl vode),
- 150 g grobo mletih mandljev ,
- cimet.
- limonina lupinica,
- sok ene pomaranče.

Priprava

Vse sestavine za pripravo testa zmešam in zamesim v srednje trdo testo.
Za nadev vse sestavine preprosto zmešam.
Testo sama razdelim na dva dela, ker iz sestavin dobim dve manjši potički.
Tanko razvaljam na prtiču, ki ga še izdatno pomokam in testo premažem z nadevom, ki ne sme biti preveč tekoče strukture, sicer dodam še kak mandelj več.
Previdno preložim potičko v namaščen model, jo prepikam s špino in pečem 30 minut na 180 stopinjah. Ohladim v pekaču, ko se ohladi jo obrnem in razrežem.

V prihodnje bo na vrsti hruškova, rožičeva, ali pa iz lešnikov....odvisno od navdiha. Zagotovo pa bodo prazniki pri nas dišali, po bolj ali manj zdravih priboljških. Priznam pa, da brez prave potice ne bo šlo, tudi tista bo rožičeva ali orehova z rozinami. Biti mora zaradi moža in kakega obiska, taka pač sem, rada ugodim drugim, in vedno jih tudi na nek način pozitivno presenetim, čeprav se je sama ne lotim.... Sem pa pogosto presenečena tudi jaz, sploh ko zapriseženi jedci vsega možnega, pogosto raje posegajo po bolj "zdravih " različicah, ker so jim preprosto bolj okusne. Da pa ne govorim, o tem, kako bolje se človek počuti, in kako hvaležno ti je lahko telo.

Taka sladice polepša še tako turoben dan, kot je danes.

Mene še nikoli ni razočarala. Z njo je lahko tudi navaden dan, PRAZNIK.

Pšenično - ržen kruh iz droži - "kmečki" kruh

Priznam. Rada imam izzive in izziv v peki kruha je peka brez kvasa. Klasični kruh pečem dobrih devet let, v zadnjem času, pa se vse bolj posvečam bolj zdravim alternativam. Sploh pa se oziram nazaj, k našim prednikom, ki so še kako znali poslušati naravo in svoje telo.

Tale kruh gre pri nas najbolj v promet. Ker pa vsi ne jemo pšenice, moram imeti zalogo tudi drugje.

Me je pa najbolj presenetila boljša polovica, ki mi je zatrdila, ko je prvič zagrizla v kos, da je to najboljši kruh, kar jih je jedel. Smo pa pri nas kar precej zbirčni kar se tiče kruha in osnovni dobrin. Preprosto ni vsak kruh dober, sploh pa ne tisti industrijski, ki je kot puh ali pa na drugi strani kot lepilo. Čeprav smo bili ta dan brez elektrike in je peka kar nekaj časa čakala, je bil prvovrstno vzhajan, verjamem, da je bil okusen, vsaj zgledal je tako. Tudi kompakten je bil kot res pravi kmečki hlebec.

Peke sem se lotila po podobnem postopku kot ajdovo-rženega, ki sem ga pekla.

Recept pa gre takole.....peka traja dva dni, uporabiti pe je potrebno vodo, ki ni klorirana, saj klor uniči mikroorganizme, ki imajo glavno vlogo.
1 žlica osveženih rženih droži- nahranjenih,
6 žlic ržene moke,
1,5 dl vode
1/2 kg pšenične moke tip 650,
približno 4 dl vode
1 žlička soli,
2 žlici olivnega olja.

Pri nas so navdušeni nad kosom sveže pečenehga kruha z domačim maslom. Mmmmmmmm.

Ajdovo - rženi kruh z droži

Kvasa že kar nekja časa nism uporabilo za peko kruha. Nekako mi droži zadoščajo, kruh so domači sprejeli in tudi otroci radi posegajo po fermentiranem. V bistvu jim niti nisem ponudila izbire, in ko sem jim povedala med  večerjo, da v kruhu ni kvasa, je starejši sin celo rekel, da mu je bolj všeč. In od takrat pač dvakrat tedensko, mogoče trikrat, pečem kruh z drožmi.

Pri meni gre peka kruha takole.....
V hladilniku imam spravljen pripravek, drože, ki jih dan pred peko osvežim z žlico ržene moke in vode.
Po polovici dneva pripravim predpeko tako, da približno 6 vrhanih žlic ržene moke,1,5 dl vode in žlico osveženih droži zmešam in pustim stati na pultu pol dneva.
V naslednjem koraku 1/4 kg ajdove moke, kateri dodam tudi luščine, ki mi ostanejo od mletja in sejanja ajde, poparim z 2,5 dl vrele vode in čim bolj zmešam, da ni grudic.
Ko se zmes ohladi, ji dodam 1/4 kg  ržene moke, 1,5 dl vode, žličko soli, 2 žlici olivnega olja in celotne droži, zamesim testo, ki ga vložim v pekač in posujem z rženo moko.
Kruh pustim vzhjati tri ure ali več, lahko tudi pol dneva, če je v hladnejšem prostoru.
Kruh vložim v hladno pečico, jo ogrejem na 220 stopinj in pečem 30 minut, nato pa še 10 minut na 180 stopinjah celzija. obvezno v pečico dam posodo z vodo.
Ohladim ga na rešetki in po možnosti ohlajenega razrežem, kar pa mi je uspe vedno, priznam :)

Recept je približno takšen. Razlikuje se lahko v količini vode, zato le to dodajam počasi, saj je moka lahko različno vlažna.
1 žlica drož, ki smo jih naredili tukaj https://izmojekuhinje160.blogspot.com/b/post-preview?token=elk_6EkBAAA.r3IuUeOosczxUBLDEfSQwQ.LfR_JY7BEssvF3WNc6QISQ&postId=5833082405915896798&type=POST
1 žlica ržene moke,
1 žlica vode,
6 žlic ržene moke,
1,5 dl vode
1/4 kg ajdove moke z luščinami,
2,5 dl vrele vode,
1/4 kg ržene moke,
1,5 dl vode
žlička soli,
2 žlici olivnega olja.

Ni tako zahtevno kot se mogoče bere, sliši. Ko pa enkrat padeš v cikel peke domačega kruha, potem je to resustaljena rutina z minimalno dela. Velik plus pa v uživanju KRUHA, ki je te besede resnično vreden in njegovim hranilnim lastnostim. Da pa ne govorim o prihranku, ki je pri meni precejšen, glede na to, da jemo kruh vsakodnevno in da je pri hiši 5 ust.

Dodaj napis

Doma izdelano tekoce milo

Domač gel za umivanje rok, lahko tudi tuširanje

Pri nas si roke umivamo z doma narejenimi mili. Ker pa so pri hiši otroci in je umivanje rok občasno res prava zabava, otrokom pa nočem privoščiti kupljenih industrijskih tekočih mil, sem iz domačega koščka mila pripravila kar lepo zalogo. Postopek je zares preprost in ne zahteva nekih posebnih pripomočkov in znanja.
Nekaj več spretnosti in znanja, pa tudi previdnosti je potrebnih za izdelavo mila, o tem je kar nekaj napisanega na spletu, mogoče tudi o tem kaj v bodoče na blogu.

Dva dni nazaj sem se lotila dela.
1. V posodo sem nalila vodo in jo prevrela.
2. Ko se se voda nekoliko ohladila, sem vanjo naribala domače milo in dodala sodo bikarbono.
3. Večkrat dnevno sem zmes premešala, saj se je z ohlajanjem pričela zgoščevati.
4. Po enem dnevu je postal pravi gel, ki sem ga se večkrat premešala, in dodala se nekaj vode.
5. Gel sem prelila v PLASTIČNE embalaže, jih obogatila z eteričnimi olji in jih označila.

Zdaj pa se k receptu:
Nekako slaba sem v tehtanju, raje imam žlice, zato bom rekla takole....Potrebovala sem;
11\2 litra vode,
50 g naravnega mila,
3 žlice sode bikarbone,
Eterično olje avstralskega čajevca,
Nekaj kapljic eteričnih olj sivke, limone, bora.....lahko tudi katerega drugega.

To pa je kar lepa zaloga tekočega mila, bodisi za umivanje rok ali pa telesa.

Droži kot začetek, kot rojstvo...

Nora sem na kruh. Pa ne toliko na kruh, ki bi ga zaužila, kot na samo peko narazličnejših vrst in oblik.

ržene kajzerce z droži

Celo nekatere naše babice ne vedo več, kaj so droži. Pa vprašajmo še babice, ali morda one vedo... Seveda vedo, kako pa so takrat pekli kruh, če ne z drožmi?! Pa to niso bile puhaste žemljice, ki jo dvakrat vgrizneš in je že ni več, temveč so bila to bolj ali manj zbita fermentirana žita. Kljub temu, da so vsegovala gluten, saj so bila iz rži in podobnih polnozrnatih žit, so bila lahko prebavljiva, seveda pa jih tudi niso pojedli toliko kot jih pojemo dan danes, ter ne tako obdelanih.

Izdelave droži sem se lotila že v mesecu januarju, pa sem jih na koncu morala vreči stran, saj zaradi žledu v Sloveniji in pogojev v katerih smo živeli kar lep čas (brez elektrike in celo brez vode) nisem mogla spraviti skupaj ene same peke. Zato pa sem ponovila vajo, toliko bolj zagnano.

Običajno se droži naredi iz ržene polnozrnate moke (ker ima manj fitinske kisline in lepka). Moka mora biti kvalitetna, saj je taka vsebuje dovolj kvasovk, bakterij in encimov. Kisli kruh je obstojnejši, okusnejši, se manj drobljiv, je bolj hranljiv in nasiten ter lažje prebavljiv.
Za pripravo droži potrebujemo 3 do 4 dni potrpežljivosti in ljubezni. Seveda je bližnjica, da jih dobite od nekoga, ki jih ima.

Postopamo pa takole:

1. dan

V steken kozarec za vlaganje pripravimo enako količino ržene moke, ter ustekeničene vode (30g moke in 30 g vode) in jih zmešamo v gosto pasto.Kozarec pokrijemo z gazo, pustimo na pultu in čakamo....na mehurčke...do naslednjega dne (24ur). V kolikor je prehladno, kozarec med opazovanjem postavimo v toplejši prostor (do 25°C).

Mehurčki po 24ih urah sobne temperature

2. dan

Narasle droži bodo polne mehurčkov, volumenske in po vonju mlečno sladake. Zmesi dodamo 15 g moke in 15 g ustekleničene vode in ponovno zmešamo, pokrijemo in ponovno pustimo na pultu do naslednjega dne in čakamo. Če je "mehurčkanje" prehitro, kozarec postavite v hladnejši prostor.

3. dan

  

Po 24 ih urah ponovno nahranimo droži tako, da jim dodamo enako količino vode in moke (eno žličko vsakega), in ko naraste, ga lahko že uporabimo, sicer ga je dobro hraniti v hladilniku in ga pred vsako peko osvežiti, oz. vsaj enkrat na teden.

 hranjenje droži za naslednjo peko

Ko so droži pripravljene za pripravo kruha, jih lahko uporabite tako, da jih vmešate v moko, pri kateri boste za peko kruha uporabili tudi kvas, lahko pa so samostojno vzhajalno stredstvo. Peka drugega kruha traja vsaj dan ali dva, medtem, ko je priprava prvega hitrejša.

Jaz obožujem fermentiran kruh. Tudi ostali člani moje družine so se počasi privadili nanj. Je pa vreden truda in se ga kljub službi in družini, raznoraznim obšolskim dejavnostim da speči, ker lahko čaka....medtem pa postoriš kaj drugega. 

Tudi moja prebava mu je hvaležna.

Začetek, ki se piše že dolgo....

Ta blog bi se moral pisati že kar nekaj časa nazaj, če dobro pomislim, bi bilo to nekako dobrih šest let nazaj. Bili časi polni adrenalina in energije. Blogi še niso bili tako poznani, kot so danes. Takrat mi je prijatelj Andrej, ko sem mu govorila in predstavljala svoje ideje in recepte predlagal, da bi res morala pisati blog.....Pa ga nisem. Ne vem zakaj, morda zato, ker sem se bala, da bi mi vzelo preveč časa, ali pa le nisem imela dovolj poguma. Ga imam sedaj? Na to vprašanje, pa bom odgovorila čez kak mesec, dva....leto, dve....

Tako. Led je prebit, sedaj pa k temi.

Moj blog bo namenjen zdravi, doma pripravljeni hrani, vrtičkanju, veganskim in mesojedim receptom, od zelenjavnih vložkov, pa do slastnih tort. Kar nekaj bi rada delila tudi o naravni, doma pripravljeni kozmetiki in čistilnim sredstvom in vsemu, česar se lahko lotimo doma. Še posebej pa bo povdarek na varčnem gospodinjstvu in lokalni, sezonski hrani in uživanju v naravnem.